Divji predniki domačega osla so afriški núbijski in somalijski osel, ki sta skoraj izumrla. Osel se uporablja predvsem za nošenje bremen, nosi lahko do 300 kg, redkeje za vprego, jahanje ali se goji zaradi mleka, mesa in kože. Samica je oslica, mladič oslič ali žrebe. Domači osel je rastlinojed. Njegova skromnost pri prehrani je pregovorna: razen kopriv, kislice in s travo, poškropljeno z urinom in iztrebki, poje domači osel skoraj vso rastlinsko hrano; osli celo obgrizujejo les in ga delno prebavijo. Pomembna pa je zanj čista voda. Nezahtevnost in sposobnost preživetja tudi z manj hranljivimi vrstami rastlin je osel podedoval po svojih divjih prednikih, ki so se pred udomačitvijo pogosto prehranjevali le z različnimi vrstami suhih trav in polpuščavskih trnatih grmov. Življenjska doba: 27–40 let, teža: 80–480 kg (odrasel), hitrost: do 24 km/h, višina: 79–160 cm (odrasel, v vihru).