Je drugačen od večine vrst glede na košate nosove in od velikega kenguruja se razlikuje predvsem po svoji rjavi barvi kožuha. Aktivni so predvsem ponoči, ko se pasejo največkrat po travi, včasih pa tudi jedo liste grmov ali grizejo nizka drevesa. Veliki kenguru doseže telesno dolžino od 90 centimetrov do 1,4 metra, rep pa meri okoli 75 centimetrov in največ en meter. Teža pri odraslih živalih precej niha in je odvisna od spola, s tem da samice dosežejo nižjo mejo, medtem ko samci višjo mejo (20-75 kg). Med obdobjem parjenja je veliki kenguru agresiven in samci se borijo med seboj za samice, hrano in mesta za počitek. Brejost pri velikem kenguruju traja v povprečju okoli 36 dni. Novorojeni kengurujček pa je po rojstvu zelo nerazvit – je gol, slep in mu manjkajo zadnje noge. Zgrabi se za majčino dlako in pleza le s pomočjo svojega voha in občutka do njenega vrečka (samci vrečke nimajo), kjer se prisesa na mlečno bradavico. Okoli 7. meseca mladiček pomoli glavo iz vrečke, poskusi travo, vendar pa, ko je v nevarnosti, hitro zleze nazaj v vrečko. V 1. letu se že pase z drugimi, ne zleze več nazaj v vrečko, vendar ostane v bližini matere do 2. leta.