Afriški slon je sesalec iz reda proboscidea, ki zraste do višine 4 m. Slone najdemo v deževnih gozdovih, na savanah in tudi na gorskih območjih do 5000 m nadmorske višine. Sloni so razmeroma prilagodljivi – pomembna sta le zadostna količina hrane in vode v njihovem teritoriju. Med značilnosti sodi dva občutljiva "prstka" na koncu občutljivega rileca, ki služi za dihanje, vohanje, pitje, tuširanje in podajanje hrane. Druge značilnosti so ogromna, močno prekrvavljena ušesna loputa na njegovi veliki glavi, ki omogoča izgubo odvečne toplote in s tem preprečuje pregrevanje med vročimi afriškimi dnevi. Afriški sloni so družabne živali in se držijo skupaj v visoko organiziranih skupinah, sestavljenih iz desetih do dvanajstih samic in njihovih mladičev. Sloni so rastlinojede živali. Njihova prehrana neposredno zavisi od tega, kje se posameznik nahaja. Vsi pa morajo dnevno zaužiti do 225 kg hrane. Tako veliko količino hrane morajo jesti 15 do 18 ur dnevno. Zaradi tega jim ostanejo le približno 4 ure dnevno za spanje. Hrana se poleg tega v telesu slabo predela in izkoristi samo 35-40 %, zato slon proizvede do 180 kg iztrebkov in 40-60 litrov urina na dan. Mladič se večinoma rodi po 22-mesečni brejosti. Zaradi posledic človeškega hyenizma se letno število slonov zmanjša za približno 8 %. Ne samo, da lovci ubijajo odrasle slone, ki so pogosto rekordno stari in veliki, ampak z njimi umirajo tudi njihovi osiroteli mladiči. V naravi se sloni doživetijo 65-70 let.