Že v maternici dojenček sliši in se odziva na človeške glasove in zvoke. Od rojstva nato sam komunicira s plakanjem, čebljanjem in drugimi zvoki. Prvi meseci življenja so ključni, saj postavljajo temelje poznejši zmožnosti komuniciranja in verbalnega izražanja.
Mnogo staršev se sprašuje, kako učinkovito podpreti razvoj govora prav v času, ko se majhen dojenček še ne izraža z besedami. Zgodnja stimulacija in ustrezno izbrana interakcija sta pot do tega, da se otrokove jezikovne sposobnosti optimalno razvijajo.
Kaj je dobro vedeti
Da bi uspešno podprli razvoj otrokovega govora, moramo najprej dobro razumeti posamezne razvojne etape. Že v prvem mesecu je otrok sposoben zaznati človeški glas in nanj reagirati z mimiko ali gibi. Od drugega do tretjega meseca se pojavi že znano čebljanje oziroma vokalizacije, ki pomenijo prve verbalne poskuse komunikacije. V tem obdobju se otrok igra z zvoki in njihovo intenziteto.
V starosti približno 3–6 mesecev se otrok zelo aktivno spoznava s svojim glasom. Intenzivno vadi izgovarjanje kratkih zlogovitih zvokov, kot so »ba ba«, »ma ma« ipd. Sredi prvega leta otrok že posluša govor staršev in se uči razlikovati posamezne melodije glasov in intonacijo. V teh mesecih se otrok uči razumeti značilnosti maternega jezika.
Med 6. in 9. mesecem se pojavi ponavljanje preprostih zvokov in zlogov, ki jih otrok sliši. Obdobje med 9. in 12. mesecem prinese prve prave poskuse izgovorjave besed. Najpogosteje gre za preproste, jasne in otroku dobro znane besede (»mama«, »ata«, »babi«). Običajno so povezane z ljudmi, predmeti ali situacijami vsakdanjega življenja.
Časovni razpon prvih otroških besed je zelo širok. Nekateri otroci izgovorijo prvo besedo že pri devetih mesecih, drugi morda šele proti koncu drugega leta ali kasneje. Pomembnejše od natančnega trenutka prvih besed je postopno usvajanje drugih spretnosti in aktivna komunikacija otroka v vseh oblikah – z gibi, gestami, zvoki.
Kako podpreti razvoj govora?
Že od prvih dni po rojstvu je priporočljivo z dojenčkom redno govoriti. Z blagim tonom in počasnejšim govorom otroku dajete priložnost, da posluša tonaliteto govora. Dojenčku pomaga, ko komentirate vsakdanje dejavnosti, ki jih z njim počnete čez dan, saj s tem urite govor.
Aktivno poslušanje spada med zelo pomembne tehnike, s katerimi otrok doživlja komunikacijo z vami kot dvosmerno dejavnost. Bodite potrpežljivi, pozorno opazujte otroka, odzivajte se na njegove zvočne izraze, posnemajte njegovo čebljanje in zvoke. Tako otroci dobijo povratne informacije, razvijajo zanimanje za komunikacijo in vas postopoma poskušajo posnemati.
Velik spodbujalec razvoja govora so interakcije in dialogi, ki jih vodite z otrokom. Redno mu zastavljajte preprosta vprašanja, na primer »Kje je žogica?«, nato mu odgovor pokažite ali ga povejte sami. Vključujte geste, očesni stik, mimiko in preproste stavke, ki jih otrok zlahka dojema.
Ne glede na to, ali vaš otrok že govori ali pa še vedno čakate na prve besede, brez skrbi. Otroci se učijo iz dneva v dan in se razvijajo v lastnem tempu. Najpomembnejši so predvsem vaša podpora, potrpežljivost in naravno spodbudno okolje. Prizadevajte si ustvarjati dovolj priložnosti za aktiven pogovor in igro. Če imate kljub temu dvome, vam lahko pediater ali logoped pomaga odkriti morebitne težave.