Različni vzgojni pristopi med starši sodijo med najpogostejše vire konfliktov v starševstvu. Vsak starš pri vzgoji izhaja iz različnih izkušenj, predstav in vrednot, kar pogosto vodi v nasprotja in nesporazume. Medtem ko eden izmed staršev daje prednost jasnim mejam in disciplini, lahko drugi teži k bolj liberalni vzgoji, ki temelji na večji svobodi otrok. Čeprav je raznolikost mnenj zdrava, lahko izrazite razlike pri vzgoji pri otrocih povzročijo negotovost in zmedo, obenem pa negativno vplivajo tudi na odnos med partnerjema.
Morda imate občutek, da je vaš partner preveč popustljiv in otroku dovoli skoraj vse, ali pa nasprotno – da je po nepotrebnem prestrog.
Zakaj je usklajevanje vzgojnih pristopov pomembno za otroka in partnerja?
Zakaj sploh stremeti k enotnemu pristopu pri vzgoji? Otroci potrebujejo jasne meje in red – ne pretirane kontrole, a vsekakor ne kaotičnega ravnanja staršev.
Če imata s partnerjem različne pristope, otrok hitro ugotovi, da lahko ista situacija pomeni različne odzive. Posledica je, da je otrok negotov in zmeden, kar lahko vodi v tesnobo in stres. Različna mnenja o vzgoji lahko privedejo tudi do težav med samimi starši. Če partnerja ne razpravljata in ne zmoreta najti rešitve, se lahko pojavljajo pogosti prepiri in občutki krivice. To je resno tveganje za odnos dveh odraslih.
Pomembno je tudi razumeti, da otroci zelo hitro ugotovijo, pri katerem staršu kaj zaleže, in lahko začnejo manipulirati v svojo korist. To vodi v frustracijo staršev. Enoten pristop omogoča jasno komunikacijo do otroka, kar je najboljši način, da se tem neprijetnim situacijam izognemo.
Najpogostejši vzgojni slogi
Da bi lahko pristope harmonično uskladili, moramo najprej razumeti, kateri vzgojni slogi sploh obstajajo. Najpogosteje se omenjajo štirje osnovni slogi: avtoritarni, demokratični, liberalni in zanemarjajoči.
Avtoritarni slog daje največji poudarek na otrokovo poslušnost. Zanj so značilni strogost, jasna hierarhija ter pravila ali kazni. Nasprotno pa demokratična vzgoja z otrokom odprto komunicira, pravila postavlja skupaj in je nasploh bolj prijazna, z večjim poudarkom na dialogu. Liberalni slog otroku ponuja veliko mero svobode, starš pa skuša posegati čim manj. Zanemarjajoči starš otroku ne posveča dovolj časa, zanimanja niti podpore.
Da bi se lahko s partnerjem medsebojno uskladila pri vzgoji, naj vsak posebej opiše, kako vidi svoj vzgojni pristop. Premislite, v kolikšni meri dajete prednost otrokovi svobodi ali, nasprotno, zagovarjate nadzor. Nato skupaj razpravljajta o tem, kateri slogi vam obema najbolj ustrezajo in zakaj.
Vendar ne pozabite, da skrajni pristop – bodisi pretirana strogost bodisi pretirana popustljivost – ni idealna izbira. Številni strokovnjaki se strinjajo, da je najprimernejša kombinacija demokratični pristop, dopolnjen s premišljeno uveljavljenimi pravili in mejami.
Kje najpogosteje nastajajo nesoglasja pri vzgoji in kako jim preprečiti?
Starši se najpogosteje razhajajo pri vprašanjih otroškega spanja, načinov kaznovanja in nagrajevanja, prehrane, preživljanja prostega časa ter odnosov s širšo družino (na primer babice in dedki pogosto vplivajo na vzgojo).
Zavedite se, kdaj in kje pri vas nastajajo trenja pri vzgoji. Naredite seznam najbolj problematičnih točk in nato zanje poiščite konstruktivne rešitve. Če nesoglasja vztrajajo in se ne znate dogovoriti, se brez zadržkov obrnite po strokovni nasvet k otroškemu psihologu, pediatru ali vzgojnemu svetovalcu.
Ne pozabite, da lahko nesoglasja, ki niso pravočasno razrešena, dolgoročno škodujejo odnosom. Otroku obenem odpirate možnost, da izkoristi vajina različna stališča v svojo korist. To pa ni zaželeno.
Kako o vzgojnih pristopih komunicirati konstruktivno in brez prepirov?
Komunikacija je eden najpomembnejših vidikov pri usklajevanju različnih vzgojnih pristopov. Sposobnost govoriti o vzgoji konstruktivno in mirno je veščina, ki se jo splača osvojiti. Ključno je medsebojno spoštovanje. Vsak starš ima določene izkušnje iz otroštva, ki oblikujejo njegov pogled na vzgojo. Vprašajte partnerja, zakaj nekatere situacije vidi drugače, in poskusite razumeti njegove razloge ter občutke. Spoštujte drugega človeka, tudi če se z njim ne strinjate takoj.
Priporočam tudi uporabo »jaz-izjav« namesto kritiziranja in obtoževanja. Na primer, namesto trditve »Vedno si preveč mehak in otroci te ne poslušajo« raje recite: »Imam občutek, da če ne postavimo jasnih meja, so otroci potem po nepotrebnem neposlušni. Kaj si ti o tem misliš?« Takšen način komunikacije prepreči obrambne reakcije in vama pomaga odprto govoriti.
Namig: Izberite pravi čas za razpravo. Vsekakor se izognite debatam v afektu med konfliktom ali v situacijah, ko je otrok prisoten. Za resnejši pogovor si zagotovite mir in prostor.
Praktični koraki za uskladitev različnih vzgojnih pristopov
Skupaj pripravita seznam temeljnih pravil in vrednot, ki jih želite predati svojim otrokom. Vsak partner naj jasno opredeli svoje prioritete in predlaga konkretne zamisli o skupnih mejah. Poskusita čim bolj popisati situacije, v katerih pogosto prihaja do trenj. Na primer večerno uspavanje, kopanje, prehranjevanje, opravljanje domačih nalog ali pravila glede tehnologije (čas pred zaslonom, pravila uporabe telefona ipd.).
Zagotovo se bo kdaj zgodilo, da eden od partnerjev ne bo spoštoval dogovorjenih pravil. V takem primeru težave ne rešujte pred otrokom, temveč se o njej pozneje pogovorita na samem.
Kaj storiti, ko se vzgojni pristopi bistveno razhajajo in dogovor ni mogoč?
Žal se lahko zgodi, da se vaša stališča in vrednote glede vzgoje otrok radikalno razlikujejo, samostojna komunikacija pa ne prinaša želenih rezultatov. V takih trenutkih je zelo smiselno poiskati podporo tretje osebe – izkušenega družinskega terapevta, svetovalca ali otroškega psihologa. Ti strokovnjaki vam ponudijo neodvisen in objektiven pogled na situacijo ter pomagajo najti hitre in učinkovite rešitve.
Naloga družinskega svetovalca ni, da odloča namesto vas, temveč da vam pokaže različne možnosti, kompromise in posreduje medsebojno razumevanje. Včasih zadošča že nekaj obiskov, da se lažje orientirate, kaj je res pomembno in kako skupaj delati na izboljšanju odnosov v družini.
Uskladitev vzgojnih pristopov spada med najpomembnejše in najodgovornejše naloge staršev. Ni vedno enostavno, še posebej, če imate različna mnenja. Kljub temu se splača nameniti čas in energijo skupnemu pogovoru ter iskanju kompromisov. Ustrezna komunikacija, medsebojno spoštovanje in pripravljenost na kompromis so ključ do uspeha.