Otroci, ki odraščajo v 21. stoletju, potrebujejo veliko več kot zgolj golo poznavanje dejstev, morajo razmišljati kritično. Potrebujejo sposobnost analizirati, vrednotiti situacije in se učiti samostojno iskati najboljše rešitve ali preverjati informacije. Kot starš si morda zastavljate vprašanje, kako pri otroku podpreti prav te sposobnosti in kako mu zagotoviti idealno učno okolje kar v vašem domu.
Kaj natančno pomeni kritično mišljenje pri otrocih in zakaj je pomembno?
Kritično mišljenje pomeni sposobnost analizirati informacije, presojati njihovo verodostojnost, zastavljati bistvena vprašanja in oblikovati lastne zaključke na podlagi racionalnih argumentov. Gre za eno najpomembnejših veščin v življenju, saj otrokom omogoča, da se znajdejo v poplavi informacij v svetu interneta in medijev. Otrok z razvito kritično mislijo se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč zna dvomiti, argumentirati in oblikovati lastna mnenja.
Za razliko od zgolj pomnjenja dejstev kritično mišljenje otroke uči dvomiti, postavljati vprašanja in ugotavljati, kako stvari delujejo v medsebojnih povezavah. To otrokom omogoča ne le, da si informacije dolgoročno zapomnijo, temveč jih tudi razumejo v širšem kontekstu.
Ljudje z dobro sposobnostjo kritičnega mišljenja so običajno uspešnejši v poklicu, imajo zadovoljnejše odnose in boljše sposobnosti reševanja življenjskih težav.
Kdaj je idealno začeti razvijati kritično mišljenje?
Kdaj torej začeti? Že pri starosti od dveh do treh let lahko predšolskim otrokom zastavljate preprosta, jasna vprašanja, kot sta »Zakaj?« in »Kako?«, s čimer jim pokažete, da imajo stvari razloge in povezave. Tako spodbujate naravno radovednost, ki je temelj kritičnega pristopa do sveta.
Otrok sam začne zaznavati stvari okoli sebe in postavljati vprašanja. Otroci med približno tremi in petimi leti imajo t. i. fazo »zakaj« – izkoristite jo kar najbolj. Ne puščajte vprašanj brez odgovora, temveč otroka spodbujajte k spraševanju, odgovarjajte podrobno, hkrati pa mu pustite, da poskusi sam priti do odgovora.
Pri mlajših otrocih je na primer odlično analizirati situacije iz pravljičnega dogajanja. Šolarji pa lahko že razčlenjujejo resnična družbena vprašanja in svet okoli sebe.
Praktični nasveti in dejavnosti za razvoj kritičnega mišljenja doma
Otrokom zastavljajte odprta vprašanja, na primer: »Kaj misliš, da bi se zgodilo, če …«. Izogibajte se enobesednim odgovorom. Spodbujajte otroka, naj svoj pogled utemelji, in ga pozorno poslušajte. Razprava spodbuja sposobnost predstaviti lastne misli.
Odlične so na primer družinske razprave o različnih temah, igranje vlog, igre reševanja problemov, uganke, logične namizne igre in kreativno ustvarjanje.
Primeri dejavnosti za doma:
- Logične uganke in zgodbe za reševanje
- Načrtovanje skupnih družinskih dogodkov
- Skupno kuhanje z otrokom, pogovor o postopkih
- Analiziranje situacij iz filmov in knjig
Ne silite otroka v pravilno rešitev, temveč mu pustite, da jo odkrije sam. Lahko ga kvečjemu nežno usmerjate s pomočnimi vprašanji, končno odločitev pa prepustite njemu.
Razvoj kritičnega mišljenja ni nujno zapleten, če postane naravni del vsakodnevnih dejavnosti. Pri tem vam lahko odlično pomagajo tudi igre.