Za današnjo generacijo otrok angleščina ne bo več prednost, temveč nuja. Znanje tujih jezikov odpira vrata ne le zaposlitvenim priložnostim, temveč pomaga tudi razvijati socialne veščine, izboljševati kognitivne sposobnosti in poglabljati kulturno razumevanje. Starši se pogosto sprašujejo: Kdaj je pravi čas, da svojega otroka začnemo seznanjati s tujim jezikom?
Kako poteka osvajanje jezika pri otrocih?
Otroci so že od rojstva opremljeni za osvajanje jezikov. Otroški možgani so v prvih letih življenja izjemno prilagodljivi in sposobni vsrkavati nove informacije kot goba. To je t. i. občutljivo obdobje, ki traja približno od rojstva do šestega leta. To obdobje je idealno za naravno osvajanje različnih jezikovnih struktur brez velikega napora.
V tem zgodnjem obdobju si otroci jezik prisvajajo spontano in intuitivno. Proces osvajanja jezika pri malčkih poteka drugače kot pri starejših otrocih ali odraslih. Otrok ne išče pravil in mu ni treba zapleteno razlagati slovnice ali besedišča – jezik otrok preprosto »posrka« iz okolja in vsakodnevnih situacij.
Pri starejših otrocih do spontanega usvajanja praviloma ne prihaja več. Od šolske starosti naprej je proces učenja tujega jezika bolj zavesten in zahteva bolj metodičen pristop. Kljub temu so starejši otroci sposobni razmeroma hitro jezik osvojiti, vendar potrebujejo bolj sistematično podporo in jasno usmerjanje.
Pri kateri starosti je idealno začeti z učenjem tujih jezikov?
Z biološkega vidika je zgodnje obdobje idealen čas za začetek učenja tujega jezika. V prvih letih se otrok jezika uči povsem brez napora in na naraven način.
V malčkovi dobi (0–3 leta) je učenje zelo preprosto, učinkovito in otrok si jezik samodejno prisvaja. Vendar v tem obdobju ni primerno uvajati formalnega pouka. Gre predvsem za seznanjanje otroka z jezikom prek igre, petja ali poslušanja. Predšolsko obdobje (3–6 let) je čas, ko otrok začne jezik obdelovati bolj zavestno in ima že razvito sposobnost učenja skozi igro ali interakcijo z vrstniki. Prav tako je to primerno obdobje za jezikovne krožke, vrtce z dvojezičnim programom in domače jezikovne igre. Tudi šolski otroci in mladostniki se jezika naučijo lažje kot odrasli, le da je metoda drugačna, bolj sistematična in usmerjena.
Koristi osvajanja tujega jezika v zgodnjem obdobju
Otroci, ki si zelo zgodaj prisvojijo dodatni jezik, imajo izrazito višjo stopnjo jezikovne prožnosti, kar jim olajša učenje drugih jezikov v prihodnosti. Poleg tega si otroci naravno in z lahkoto razvijejo pravilno izgovorjavo in intonacijo govora.
Na kaj moramo biti pozorni?
Čeprav je usvajanje drugega jezika v zgodnjem obdobju večinoma sprejeto pozitivno in strokovnjaki na splošno priporočajo, da se z jezikovno pripravo začne zgodaj, je treba omeniti tudi določena tveganja, povezana s tem procesom.
Ena najpogosteje omenjenih slabosti je tveganje preobremenitve otroka. Otroški možgani so sicer izjemno prilagodljivi, hkrati pa tudi občutljivi na preobilje dražljajev. Če otroka namerno izpostavljate preveč intenzivnemu učnemu režimu, lahko pride do nasičenosti, frustracije ali preobremenitve. To pogosto vodi v izgubo motivacije in odpor do učenja ne le jezikov, temveč tudi drugih novih veščin. Otrok v zgodnjem obdobju naj učenja ne bi doživljal kot dolžnost, temveč kot igro in zabavo.
Drugo tveganje sta jezikovna zmeda in mešanje jezikov. Otroci, ki od rojstva živijo v dvojezičnem okolju, lahko sprva pogosteje zamenjujejo besede obeh jezikov.
Če k procesu usvajanja jezika pristopimo občutljivo in brez pretiranega pritiska, mu bomo pomagali, da se tujega jezika uči zlahka. Hkrati lahko v otroku prebudimo veselje in ljubezen do jezikov za vse življenje. Izberite otrokom ustrezno jezikovno okolje, kakovostne tujejezične igrače, knjige, zvočne in video vsebine, predvsem pa ustvarite vzdušje igrivosti, veselja in spontanosti.