Učenje govora spada med osnovne otrokove sposobnosti. Vsak otrok se govora uči postopoma, pri nekaterih pa se srečujemo z različnimi motnjami ali razvojnimi zaostanki, katerih zanemarjanje lahko prinese dolgoročne posledice. Zato je ključno, da starši spremljajo, kako njihov otrok govori, komunicira z drugimi in zaznava govor okolice. In da ga pravilno učijo odpirati usta in artikulirati.
V današnjem času logopedija že dolgo ni več tabu, nasprotno – poiskati pomoč strokovnjaka je znak odgovornega pristopa staršev in skrbi za zdrav razvoj otroka.
Kaj bi moral otrok znati?
Jezikovni razvoj otroka je individualen proces. Obstajajo pa tudi splošno veljavni mejniki, ki vam pomagajo ugotoviti, ali se otrok pravilno razvija v govoru. Od rojstva do 1. leta se otrokova komunikacija kaže s kričanjem, čebljanjem, mrmranjem in oddajanjem zvokov. Okoli enega leta otrok najpogosteje izgovori prve besede, na primer „mama“, „ati“, „baba”, lahko tudi preproste poskuse posnemanja zvokov živali in predmetov.
Približno med 1. in 3. letom pride do naglega razvoja govora. Otrok se uči povezovati dve ali več besed, tvoriti preproste stavke. Približno pri 2,5 do 3 letih že aktivno uporablja govor za sporočanje svojih potreb. Do četrtega leta bi morala večina otrok govoriti z razumljivimi stavki in biti sposobna komunicirati tudi s širšo okolico zunaj družine.
V starosti okoli petih let se pričakuje skoraj ustrezna izgovorjava večine glasov in sposobnost razumljivo komunicirati v pogovoru. Pred vstopom v šolo otrok večinoma zanesljivo izgovarja vse glasove, ima dovolj razvito besedišče in zna verbalno izraziti svoja čustva, potrebe, mnenja in doživetja.
Kako prepoznati, da otrok potrebuje logopeda?
V prvih mesecih do prvega leta življenja bodite pozorni, če otrok ne oddaja nobenih zvokov ali se ne odziva na vaš glas. Prav tako se posvetujte s svojim pediatrom, če otrok po prvem letu ne govori preprostih besed; to so lahko prvi znaki težave.
Pri malčkih med 2. in 3. letom posvetite več pozornosti, če skoraj ne govorijo, ne tvorijo stavkov iz besed ali nimajo želje komunicirati in odgovarjati. Pomemben znak so tudi redne težave z razumevanjem preprostih navodil, ki jih daje starš.
Pri predšolskih otrocih bodite pozorni na izgovorjavo – problematična so lahko izrazito in dolgotrajno lispanje, jecljavost, zelo skromen besedni zaklad ali nezmožnost sestaviti slovnično pravilne stavke pri starosti okoli 5 let.
V vsakem primeru velja preprosto pravilo – če imate kakršne koli dvome, poiščite posvet pri logopedu. Razvoj govora je ključen za celoten psihični, socialni in čustveni razvoj otroka.
Najpogostejše govorne motnje pri otrocih in kako jih prepoznati?
Obstaja nekaj osnovnih motenj otroškega govora. Najpogostejša je dislalija, torej nepravilna izgovorjava nekaterih glasov (značilno, znano „lispanje“). Nadalje je pogost zapozneli govor, ko otrok govori precej manj ali pozneje kot vrstniki.
Resnejša motnja je razvojna disfazija, motnja jezikovnih sposobnosti, ki se kaže s slabim razumevanjem osnovnih navodil, težavami pri tvorjenju stavkov in celotnim zaostankom vseh jezikovnih sposobnosti.
Manj pogosta, vendar toliko zahtevnejša, sta na primer jecljavost ali mutizem (popolno odklanjanje verbalne komunikacije, zlasti v javnosti).
Nekatere motnje so genetsko pogojene, druge izhajajo iz okolja, v katerem se otrok giblje. Dolgoročno nezdravljene težave lahko otroku onemogočijo kakovostno šolsko izobraževanje in ogrozijo tudi njegovo samozavest.
Kdaj prvič z otrokom k logopedu?
Priporoča se preventivni obisk logopeda že pri 3 letih. In povsem običajno je opraviti posvet tudi prej, če obstajajo dvomi ali priporočilo s strani pediatra. Zgodnja obravnava ima pri logopedski intervenciji ključno vlogo.
Logoped je specialist, ki najprej otrokovo govorico podrobno oceni, postavi morebitno diagnozo, ponudi konkretne rešitve in vaje. Obiski so običajno prijetni. Večinoma gre za pogovor, igre in diagnostiko v igrivi obliki.
Kako doma podpreti zdrav razvoj otrokovega govora?
V vsakdan vključite skupne pogovore, igre z izštevankami in pesmicami. Spodbujanje otroka k opisovanju stvari, doživetij in občutkov odlično podpira razvoj govora.
Odlične so igre, ki spodbujajo tvorjenje besed in stavkov, na primer slikovne kartice, spomin, sestavljanke ali tematske igre, ki jih najdete v vsaki dobri trgovini z igračami.
Redno branje pravljic in listanje knjig ali revij širi otrokovo besedišče. Te dejavnosti otroka hkrati zabavajo.
Ne bojte se obiskati logopeda. Zgodnja podpora je ključ do uspeha.