Porodniška je pogosto dojeta kot srečno in idilično obdobje, ko ženska končno upočasni, uživa trenutke s svojim novorojenčkom, odkrije nove razsežnosti ljubezni in skrbi. A velika večina žensk se v naslednjih mesecih počuti osamljeno.
To ni vaša krivda. Po raziskavah doživlja neko obliko osamljenosti na porodniški kar 6 od 10 čeških žensk. Vsak od nas potrebuje socialni stik, deljenje in razumevanje, in skrb za otroka – čeprav je lepa – vas lahko za dolge tedne resnično odreže od običajnega sveta odraslih.
1. Zakaj se na porodniški počutimo osamljene?
a) Kaj je osamljenost in kako se kaže
Osamljenost ni le dolgčas ali preprosto »nikogar ni«. Gre za globlje čustveno stanje, ko čutimo, da nam primanjkuje socialnega stika ali kakovostnih odnosov. Človek se lahko počuti osamljen tudi, ko je obkrožen z ljudmi – na primer mama, ki je ves dan z otrokom, pa nima priložnosti poklepetati z odraslim, koga objeti, biti slišana ali sprejeta od drugega odraslega.
Osamljenost je naravna in jo do določene mere v različnih obdobjih življenja doživljamo vsi. Težava nastane, ko se to stanje prevesi v dolgotrajen občutek izolacije, zmanjšuje našo energijo, veselje, motivacijo ali celo začne vplivati na naše fizično zdravje. Psihološko je osamljenost pogosto povezana z utrujenostjo, razdražljivostjo, občutkom manjvrednosti ali žalostjo. Mnoge ženske opisujejo, da so izgubile same sebe ali se počutijo »nevidne«.
Pri mamah na porodniški se dodatno pojavi obveznost skrbeti za še enega človeka, kar pomeni manj časa in prostora zase, manj družabnih stikov in včasih tudi manj spanja ali psihičnega dobrega počutja.
b) Tipični viri osamljenosti pri mamah
Eden glavnih dejavnikov je sprememba življenjskega ritma. Delo, interesi in stik z drugimi ljudmi so omejeni – zdaj se vse vrti okoli dojenčka. Zlasti v prvih mesecih je skrb intenzivna in zahteva skoraj neprekinjeno pozornost.
Drug vir je t. i. izguba identitete. Nenadoma nisem več sodelavka, športnica, ustvarjalna duša... sem predvsem mama. Traja lahko mesece, včasih leta, da ženska znova najde samo sebe. Če v okolici ni prijateljice ali družine, ki bi lahko pomagala, se lahko občutek zapuščenosti še poglablja.
Tudi rutina igra veliko vlogo. Vsakodnevni ritem – hranjenje, previjanje, uspavanje – lahko postane stereotipen in monoton. In pogosto ni nikogar, s komer bi delila zabavne ali zahtevne trenutke, saj partner pogosto dela, prijatelji pa imajo svoje skrbi.
Ne nazadnje k temu prispeva tudi družbeni pritisk. »Porodniška je vendar najlepše obdobje življenja.« Če vaša izkušnja ni pravljična, vas je morda sram ali imate občutek krivde, da bi zaupali težke občutke.
c) Psihološki in socialni vidiki
Osamljenost poglablja čustvene padce in je lahko tudi prvi znak resnejših težav, kot so tesnoba ali poporodna depresija. Hkrati je pomembno vedeti, da zgolj stik z ljudmi ni vedno avtomatično zdravilo. Ne gre le za količino, temveč predvsem za kakovost odnosov.
2. Nisi v tem sama in osamljenost ni slabost
Pomen deljenja in podpornih skupin
Eden najučinkovitejših receptov proti občutku osamljenosti je deljenje. Morda se vam zdi, da vse doživljate samo vi, a resnica je, da se tudi druge mame pogosto spopadajo z enakimi vprašanji in občutji. Biti v družbi žensk v podobni življenjski situaciji lahko prinese olajšanje.
Igralnice in igrišča so idealna za navezovanje novih stikov, otrok se tam poigra z drugimi, vi pa lahko z drugimi starši najprej navežete kratek pogovor. Morda se naslednjič spet srečate in že nadaljujete tam, kjer ste ostali.
3. Čas samo zame
a) Zakaj je čas zase ključen?
Eden največjih izzivov materinstva je stalno odrivanje lastnih potreb v prid otroku. Biti nenehno »na preži« pa je dolgoročno nezdravo. Potrebujete ne le fizični počitek, temveč tudi duševni – intelektualne spodbude, lastne hobije in čas, ki ga namenite samo sebi.
Psihologi pravijo, da je za občutek izpolnjenosti, preprečevanje izgorelosti in ohranjanje duševnega ravnovesja treba redno početi tudi nekaj samo zase. Tudi kratki trenutki zase povečajo občutek sreče in energije ter zmanjšajo frustracijo ali osamljenost. Privoščite si ta luksuz brez slabe vesti.
b) Kako obvladovati »mamine slabe vesti«
Mame pogosto mučijo notranji očitki – občutek, da je vsaka sekunda, namenjena sebi, nekaj slabega. Resnica? Zadovoljna mama = zadovoljen otrok in zadovoljna družina. Pozabite na misel, da morate biti ves čas samo za druge. Če želite materinstvo doživljati z radostjo, potrebujete te trenutke za svoj ponovni zagon. Svoji okolici razložite, da čas zase namenjate tudi zaradi njih – in se sama o tem prepričajte!
4. Odnosi, ki zdravijo: kako skrbeti za partnerske, družinske in prijateljske odnose
a) Komunikacija s partnerjem in delitev skrbi
Porodniška, zlasti po prvem otroku, pomeni ogromno breme ne le za mamo, temveč tudi za celoten partnerski odnos. Pogosto postanete glavna skrbnica ne le za otroka, temveč tudi za gospodinjstvo, partner pa je nenadoma bolj pomočnik. Ključ je odprta, stvarna, a prijazna komunikacija o tem, kako se v resnici počutite.
Ne bojte se povedati, ko ne zmorete več. Delite si skrb pravično. Tudi kratki skupni trenutki »kot partnerja« (film, kava, sprehod) gradijo temelje za zadovoljno skupno življenje staršev. Če imate možnost, si vsaj občasno načrtujte zmenek in se pogovarjajte tudi o drugih temah kot o otrocih.
b) Ne izgubiti stika s prijatelji
Prijateljstva se po rojstvu otroka spremenijo – nekateri ostanejo, drugi se oddaljijo. Za ohranjanje odnosov poskusite načrtovati redne telefonske pogovore ali vsaj sporočila. Dobro je biti odprta tudi do prijateljev brez otrok – včasih vam njihov odrasel pogled pomaga za trenutek odklopiti od skrbi za otroka.
Nasvet: Če je kakšno prijateljstvo ohlajeno, poskusite napisati prva. Morda na drugi strani razmišljajo enako in led prebijete z drobnim pozdravom, povabilom...
c) Vključevanje širše družine v skrb in zabavo
Babice, dedki, tete, strici – prav družinska mreža je lahko velika opora. Na primer, ko potrebujete varstvo za otroka. Če živite daleč od družine, poskusite izkoristiti tudi virtualni stik in se z bližnjimi slišati po telefonu.
Porodniška je pot. Občasni občutki osamljenosti ali dvomi, ali vse obvladujete, k njej spadajo. Osamljenost na porodniški ni slabost niti posebnost. Je klic po stiku, deljenju in podpori.
Dovolite si doživljati vsa čustva, tudi utrujenost ali frustracijo. Ne oklevajte si vzeti čas zase, iskati in ustvarjati nova prijateljstva, skrbeti za partnerstvo in odnose.