Socialne veščine spadajo med najpomembnejše sposobnosti, ki jih otrok razvija v času otroštva. Prav način, kako otrok komunicira, sodeluje in si deli prostor z drugimi otroki, neposredno vpliva na njegove prihodnje zmožnosti delovati v skupini, najti prijatelje in vzpostavljati polnovredne odnose.
Popolnoma razumljivo je, če vas skrbi, ali z interakcijami ne začnete prehitro ali prepozno.
Pomen socialnih interakcij v zgodnjem otroštvu
Kakšne sploh so prve socialne interakcije otrok in zakaj jim posvečati pozornost? Gre za prve poskuse otroka vstopati v stik, komunikacijo ali igro z drugimi otroki. Socialne interakcije so pomembne predvsem zato, ker otroku omogočajo razvijati zdravo komunikacijo in ga učijo empatije, deljenja, potrpežljivosti ter obvladovanja konfliktov.
Psihologi opozarjajo, da otrok za zdrav psihični in čustveni razvoj potrebuje spodbude od drugih vrstnikov. Čeprav gre lahko za preproste interakcije tipa »mi posodiš tisto kocko?« ali zgolj medsebojno opazovanje, prav ti drobni trenutki tvorijo temelj otrokove socialne pismenosti.
Otrok v stiku z vrstniki spoznava različne pristope, navade, temperamente in se uči ravnati z njimi. Uči se razumeti druge, spoštovati različnosti in se soočati z različnimi občutki.
Kdaj je pravi čas za prve stike otroka z vrstniki?
Vprašanje pravilnega časovnega umeščanja prvih socialnih stikov zaposluje številne strokovnjake. Splošno se strinjajo, da je otrok zavestno pripravljen komunicirati z drugimi otroki približno med 6. in 12. mesecem. V tem obdobju otroci začnejo kazati izrazito večje zanimanje za okolico in za druge otroke, ki so jim podobni.
To ne pomeni nujno, da se mora otrok v tem času redno srečevati z vrstniki, gre pa za občutljivo obdobje, ko njegov interes za druge otroke začne rasti in je smiselno ta naravni vzgib prepoznati. Približno med prvim in drugim letom življenja pride do intenzivnejših poskusov vključevanja v skupno igro in komunikacijo.
Obstajajo otroci, ki so na interakcije pripravljeni prej, nekateri pa potrebujejo več časa. Vedno opazujte svojega otroka, njegove reakcije, vedenje in zanimanje. Otroci nam večinoma sami pošiljajo jasne signale o tem, ali so zreli za srečanja z vrstniki.
Ne pritiskajte preveč, raje poiščite naravne priložnosti – sprehodi z vozičkom, igralne skupine, prijateljice z otroki, obiski otroških kotičkov ipd.
Tveganja prezgodnjih in prepoznih socialnih interakcij
Začnimo s tveganji, ki jih prinašajo prehitre interakcije. Nekateri otroci, ki niso čustveno pripravljeni, lahko doživljajo stres, strah ali nemir. Prevelika stimulacija v socialnem okolju lahko negativno vpliva na njihovo vedenje in povzroča težave s spanjem ter tesnobo.
Po drugi strani pa lahko predolgo odlašanje s socialnimi stiki prav tako povzroča težave. Otrok lahko postane negotov v skupini in plašen. Tudi prilagoditev na skupino, kot so vrtci ali materinski centri, je precej težja.
Zato poiščite ravnovesje in premislite o njegovem temperamentu. Nato začnite postopoma in z občutkom.
Pravilno časovno načrtovanje prvih socialnih stikov je zahtevno, a vedno lahko poskusite – in če ne gre, otroka v nič ne silite. Idealno okolje je tisto, kjer so otroci sicer prisotni, a interakcija z njimi ni nujna, na primer otroška igrišča. Sami boste videli, ali otrok odhaja tudi k drugim otrokom ali se raje drži vaše bližine in komunicira le z vami.