Sposobnost jasno in pravilno komunicirati je ena temeljnih spretnosti, ki jih otrok potrebuje za zdrav razvoj in kakovostno življenje. Otroci se v prvih letih življenja učijo komunicirati postopno in vsak po svoje, v različnem tempu. Starši pa se pogosto sprašujejo, kako pravilno podpreti razvoj govora in kdaj je treba postati pozorni.
Razvoj otrokovega govora – faze in kdaj postati pozoren?
Otroški govor se razvija postopoma od rojstva do prvih šolskih let. Neposredno po rojstvu so oblike komunikacije omejene predvsem na jok in krik. Okoli 3. meseca otrok začne čebljati, prepoznava glas staršev in se odziva z nasmehom.
Približno od 6. meseca se otrok poskuša posnemati zvoke in tvori preproste zloge („ba-ba“, „ma-ma“). Prve preproste besede se pojavijo med 12. in 18. mesecem. Okoli 2. leta otrok običajno uporablja preproste stavke tipa „mama je“.
V obdobju od 3. do 4. leta otrok že komunicira s kratkimi stavki, postavlja vprašanja in ustrezno reagira na preprosta navodila. Med 5. in 6. letom je govor skoraj v celoti razvit – otrok govori slovnično pravilno, čeprav morda še ne pozna zahtevnejših besed.
Dobro je, da starši postanejo pozorni, če otrok pri dveh letih ne uporablja nobene ali le zelo omejene besedne zaloge, pri treh letih ne razume preprostih navodil ali pa njegova izgovarjava ostaja težko razumljiva okoli četrtega leta. V takih primerih je priporočljivo posvetovanje s pediatrom ali logopedom.
Najpogostejše težave pri razvoju govora in njihovi vzroki
Pri otrocih se najpogosteje pojavlja zapozneli razvoj govora, napake v izgovorjavi (šišlanje, rotacizem, nepravilna izgovorjava sičnikov) ter motnje tekočnosti govora (jecljanje).
Najpogostejši vzrok je pomanjkljiva jezikovna stimulacija s strani odraslih – če otrok odrašča v okolju z omejeno komunikacijo ali se preveč zanaša na televizijo oziroma tablico, lahko pride do zamude v jezikovnem razvoju. Pomembni so tudi genetski dejavniki in vplivi zdravstvenih težav, npr. motnje sluha, dihalne težave, dolgotrajno povečani nosni mandlji ipd.
Določena nerodnost pri govoru je običajen problem zgodnjega obdobja. Treba je spremljati predvsem celotno sliko – otrok, ki želi komunicirati, a ima za zdaj omejene zmožnosti, hitro napreduje. Če težave vztrajajo, lahko trpita njegova samozavest in socialne spretnosti; zato situacije ne gre podcenjevati.
Če ima otrok težave z materinščino, počakajte z učenjem tujih jezikov.
Vloga starša pri razvoju otrokovega govora: kako pravilno komunicirati?
Starš je glavni in najpomembnejši komunikacijski partner otroka – prek vsakodnevne komunikacije otrok spoznava jezik in se uči njegove aktivne rabe. Pri komunikaciji z otroki uporabljajte jasen, izrazit in počasnejši govor. Besede izgovarjajte pravilno, da bo otrok dobil ustrezen zgled.
Najbolj boste otroku pomagali tako, da mu postavljate odprta vprašanja („Kaj bomo zdaj počeli?“) in mu daste dovolj prostora, da odgovori. Aktivno poslušajte in pokažite, da vas komunikacija z otrokom iskreno zanima.
Izogibajte se pogostim napakam, na primer „šišlanju“ ali posnemanju nepravilne otroške izgovorjave. Ne prekinjajte otroka, ko govori, in ga ne kaznujte, če se izraža napačno. Namesto tega potrpežljivo ponavljajte pravilno izgovorjavo in pohvalite vsak poskus.
Praktične igre in dejavnosti za razvoj otrokovega govora
Za najmlajše so idealne preproste izštevanke, pesmice in popevke z ritmom in rimami – pomagajo pri razvoju besednega zaklada, spomina in artikulacije. Starejše otroke vključujte v pripovedovanje pravljic in zgodb, razpravljajte o ilustracijah v knjigah.
Med vsakodnevnimi dejavnostmi, kot so oblačenje, kopanje ali nakupovanje, komentirajte svoje korake in situacijo („zdaj bomo dali zeleno kapo“, „v košarico bomo dali mleko“). Tako otroka učite preprostih praktičnih besed in zaznavanja povezav.
Redno berite otroku na glas in ga spodbujajte, naj opisuje slike, ki jih vidi v knjigah. Zastavljajte vprašanja o slikah in spodbujajte otroka k opisovanju podrobnosti.
Besedne igre, kot je „Ugani, kaj je v škatli?“, sestavljanje preprostih sestavljank z zvočnimi učinki ali posnemanje živalskih zvokov, so preverjene igre, ki spodbujajo razvoj govora že pri malčkih.
Kakšne vrste igrač so primerne za razvoj govora?
Premišljeno izbrane igrače neposredno vplivajo na razvoj otrokovega govora. Prednost dajte predvsem interaktivnim in edukativnim igračam ki spodbujajo ustvarjalnost in komunikacijo (vstavljanke, sestavljanke z zvokom, knjige s preprostimi zgodbami, plišaste živali).
Zelo učinkovite so slikovne kartice, delo s preprostimi kockami ali gradniki. Pomaga tudi otroška tabla za risanje – otrok se trudi poimenovati, kaj riše.
Nasprotno pa so neprimerne predvsem igrače, ki komunicirajo pasivno namesto otroka (tablice, telefoni, igrače, ki zgolj predvajajo zvok brez interakcije).
Najpogostejši miti o razvoju govora
Med starši krožijo različni miti, na primer da „fantje govorijo pozneje“ ali da se „govor pri otroku uredi sam od sebe“. Zanemarjanje težav le redko vodi v njihovo rešitev, nasprotno, pogosto se še poglobijo. Ne verjemite mitom in se o svojih težavah vedno posvetujte s strokovnjakom.
Pravilen razvoj govora pri otrocih vpliva na vse nadaljnje življenje, vključno z oblikovanjem odnosov, izobraževanjem in samozavestjo. Da bi otrok lahko v celoti izkoristil svoj potencial, potrebuje pozornost in spodbudo prav v obdobju, ko se govorne spretnosti oblikujejo in utrjujejo. Zato se ne bojte voditi odprte in potrpežljive komunikacije z otrokom ter ustvarjajte okolje, v katerem lahko aktivno spoznava besede, zvoke in njihove pomene.