Včasih je lahko prava preizkušnja najti čas zase. Otroci zahtevajo veliko nege in pozornosti, tako na čustveni kot tudi na fizični ravni. Vendar pa skrb zase ni razkošje, temveč nuja za ohranjanje zdravega telesa in uma.
1. Razumevanje potreb otroka
Majhen otrok začne raziskovati svet okoli sebe z večjo radovednostjo in samostojnostjo. To pomeni, da se pogosto srečujete s potrebo po nenehnem nadzoru in podpori. Ključno je razumeti razvojne mejnike, ki jih otrok v tej starosti doživlja — od prvih poskusov komunikacije do čustvenih odzivov.
Po mnenju razvojnih psihologov se otroci okoli drugega leta srečujejo s t. i. „separacijo“, ko se prvič zavejo svoje individualnosti. To se lahko kaže kot potreba po preizkušanju mej, kar pogosto spremljata frustracija in izbruhi jeze. Ključ je v zagotavljanju varnega in podpornega okolja, kjer lahko otrok ta čustva izrazi in se nauči z njimi spoprijemati.
Starši naj bodo pripravljeni, da lahko dnevno rutino pogosto prekinejo nenadni izbruhi otroka, ki so za to starostno obdobje običajni. Sposobnost hitrega in potrpežljivega odzivanja na spremembe lahko pomembno prispeva k zmanjšanju stresa.
2. Vzpostavitev rutine, ki ustreza vam in otroku
Rutina je za dvoletne otroke ključna, saj zagotavlja občutek varnosti in predvidljivosti. Dosleden ritem pa ne pomeni togosti, temveč strukturo, znotraj katere se lahko gibljete z določeno mero prilagodljivosti.
Pri načrtovanju dnevnega programa poskusite upoštevati potrebe celotne družine. In tudi svoje. Poskusite določiti čas za dejavnosti, ki so pomembne tako za otroka kot tudi za vas. Na primer skupno branje ali sprehodi so lahko prijetni za obe strani. Poskusite si družinske obveznosti deliti s partnerjem. Primeren čas za to je, ko partner ne dela, na primer zvečer ali ob koncih tedna. Lahko prosite tudi stare starše za varstvo. Nazadnje lahko razmislite o varuški. Mi zelo priporočamo, da si občasno vzamete 2–4 ure zase, ko lahko počnete le to, kar želite vi.
Če to ustreza starosti vašega otroka, ga vključite v preprosta opravila, kot so pospravljanje igrač ali pomoč pri kuhanju. S tem ne boste le krepili njegovih veščin in samozavesti, temveč si boste ustvarili tudi prostor za lastne dejavnosti.
3. Izkoristite čas, ko otrok spi ali je zaposlen
Čas, ko otrok spi, je idealna priložnost za starše, da si opomorejo in napolnijo baterije. Nekateri starši te trenutke izkoristijo za gospodinjska opravila, vendar je pomembno del tega obdobja nameniti tudi počitku. Ustvarjalne dejavnosti, branje ali kratka meditacija so lahko odličen način, da se sprostite in naberete nove moči. Včasih si lahko privoščite tudi trenutek zase, ko je otrok zaposlen z igro ali gleda risanke.
Priprava na morebitne trenutke dolgčasa pri otroku je ključna. Poskrbite, da imate pri roki različne igrače ali dejavnosti, ki otroka pritegnejo. Interaktivne igrače, sestavljanke ali gradniki lahko otroka zaposlijo dovolj dolgo, da vam zagotovijo potreben prostor. Ravnovesje med počitkom in storilnostjo je bistveno. Ni vam treba imeti slabe vesti, če namesto pospravljanja raje preživite trenutek sami s seboj in v miru si privoščite čaj ali kavo.
4. Vključevanje družine in prijateljev – podpora in deljenje
Kot smo že omenili, je vzgoja otroka lahko veliko lažja s podporo bližnjih. Ne bojte se prositi družino in prijatelje za pomoč. Pogosto so pripravljeni pomagati bolj, kot si mislite. Organizacija skupnega varstva je lahko naslednji korak. S prijatelji ali sosedi se lahko dogovorite, da si boste otroke izmenično varovali. Na ta način vsi pridobite čas, ki ga lahko namenite sebi.
Podpora bližnjih ni le o praktični pomoči, temveč tudi o čustveni opori. Možnost deliti svoje izkušnje in skrbi z nekom, ki gre skozi podobno življenjsko obdobje, ima lahko terapevtski učinek.
5. Ustvarjanje časa zase: strategije in nasveti
Ustvarjanje časa zase se lahko začne z majhnimi koraki. Začnite tako, da si postavite jasne in realne cilje, kdaj želite imeti trenutek zase. Tudi pet minut na dan, preživetih v tišini, lahko pozitivno vpliva na vaše duševno stanje. Sprostitev čustev s sprehodom na svežem zraku ali z nežno vadbo, kot je joga, lahko prinese olajšanje od stresa in napetosti. Vsakodnevna vadba ni nujno intenzivna, pomembna je predvsem njena rednost. Če je v vaših zmožnostih biti nekaj časa sami, si skušajte vnaprej povedati, kako ga želite preživeti. Želite v miru doma pospraviti, brati ali si privoščiti nego. V idealnem primeru izberite dejavnost, ki vam prinaša radost in ne nekaj, kar imate trenutno na seznamu opravil.
6. Zmanjševanje stresa in skrb za duševno zdravje
Duševnega zdravja ne gre zanemariti, zlasti v obdobju intenzivne skrbi za otroka. Obvladovanje stresa lahko vključuje različne metode, od tehnik sproščanja do posveta s strokovnjakom. Skrb za duševno blagostanje pomeni tudi posvečati pozornost svojemu telesu. Poskrbite za pravilno prehrano, če je mogoče, za dovolj spanca in idealno tudi za redno gibanje.
Če čutite, da potrebujete podporo, poskusite zanjo zaprositi. Obstaja vrsta storitev in virov, ki lahko staršem pomagajo bolje obvladovati zahtevna obdobja. Ne pozabite, da se vsak starš uči sproti in da lahko deljene zgodbe ponudijo koristne nasvete in spodbudo.
Najti čas zase v zahtevnem obdobju skrbi za majhnega otroka se lahko sliši kot nedosegljiv cilj. A z nekaj načrtovanja, podporo okolice in pripravljenostjo, da se prilagodite spreminjajočim se potrebam, je mogoče doseči zadovoljivo ravnovesje. Ne pozabite, da skrb zase ni le izraz sebičnosti, temveč je nujna za učinkovito in ljubečo skrb za vašega otroka.