Vsak dan hodimo v službo, da imamo sredstva za preživetje, da se samouresničimo in zagotovimo finančno stabilnost zase in za svojo družino. Pri tem se pogosto niti ne zavedamo, kako malo o svojem delu govorimo z našimi otroki in koliko vprašanj jim lahko ostane nepojasnjenih. Otroški um je radoveden.
Preprost odgovor, kot je »Mama mora v službo«, danes ne zadostuje. Otrok želi razumeti, kje njegovi starši preživijo pomemben del dneva. Mora razumeti, zakaj hodimo v službo in kaj tam počnemo. Otroci, ki od staršev dobivajo jasne odgovore, se počutijo varneje, lažje prenesejo ločenost v delovnih dneh in postopoma razvijejo pozitiven in zdrav odnos do delovnega življenja.
Kdaj in zakaj začeti z otroki govoriti o delu?
Iz pogovorov s psihologi, pedagogi in starši vemo, da lahko z občutljivo komunikacijo o delu začnemo že v zelo zgodnji starosti. Otrok pri dveh do treh letih razume načelo odhoda staršev v službo, čeprav tega še ne razume celostno. Primerno je uporabljati preproste stavke, kot so: »Grem v službo zaslužiti denar, da lahko kupimo hrano« ali »V službi pomagam ljudem, ki so bolni.« Ko otrok odrašča, lahko postopoma dodajamo podrobnosti.
Glavna prednost odprte komunikacije je preprečevanje negativnih čustev, kot sta tesnoba ali negotovost pri otroku. Otrok tudi bolje razume, da ima odrasli svoje zaveze in obveznosti – kar prispeva k večji čustveni stabilnosti.
Govor o delu prinaša tudi druge koristi. Otrok se uči odgovornosti, vrednosti denarja in začne bolje razumeti, od kod prihajajo stvari, ki jih vsak dan uporablja.
Sami aktivno in redno odpirajmo temo dela, na primer po našem prihodu domov ali v okviru skupnega pogovora ob obroku.
Kako preprosto razložiti otroku, kaj delate v službi?
Poskusite otroku razložiti, kaj vaše delo obsega. Če ste na primer medicinska sestra, mu lahko pokažete otroški zdravniški kovček. Povejte, da pomagate bolnim ljudem, jim merite temperaturo in jim dajete zdravila, da jim je bolje. Z vizualno in igrivo obliko vas bo otrok najlažje razumel.
Nazorne prikaze različnih poklicev lahko uporabljate kadarkoli čez dan. Poklic prodajalke lahko pokažete med skupnim nakupom. Ob tem se pogovarjajte, kaj prodajalka dela (šteje denar, izdaja blago). Voznika avtobusa otrok zlahka prepozna na poti od doma – pokažite mu, kako ljudje vstopajo, voznik preverja vozovnice, vozi vozilo in skrbi za varnost.
Dobra strategija je, da otroka občasno peljete neposredno na svoje delovno mesto. Otroci se na nenasilen način seznanijo z okoljem, vidijo vaše sodelavce, spoznajo realnost vašega dneva. Ustvari se konkretna predstava o tem, kje ste, ko niste doma, kar pomiri njihove skrbi.
Konkreten primer dialoga z otrokom je lahko tak: Otrok: »Zakaj vsak dan nekam odhajaš?« Vi: »Grem v službo. To je kraj, kjer opravljam svoje delo, tako kot na primer vzgojiteljica v vrtcu. Jaz pa pomagam ljudem z računalniki, da lahko delajo.«
Kako pri otrocih graditi zdrave delovne vrednote in stališča
Med pogovori o delu imate idealno priložnost, da otroku pokažete širši smisel dela. Otrokom razložite, da delo ni le nujno zlo. O delu govorite tako, da na primer pomagate drugim ljudem ali da je vaše delo zanimivo. Vaša stališča otroci zlahka posnemajo.
Delo naj bo predstavljeno kot naravna dejavnost, ki spada v življenje in s katero prispevamo k delovanju družbe. Poudarite korist, ki jo dejavnost prinaša tudi vam samim – npr. da se radi počutite koristni in da vas veseli, ko vam kaj uspe. Otroka učite razumeti, da ima vsak v družbi pomembno vlogo – smetar enako kot zdravnik ali kmet.
Kako odgovarjati otrokom na zahtevna vprašanja o delu in zaposlitvi
Včasih pride do zahtevne situacije, ko boste morali odgovoriti tudi na manj prijetna vprašanja. Na primer, če starš izgubi službo, je pomembno, da situacijo otroku razložite občutljivo, a iskreno. Izberite besede, ki so primerne otrokovi starosti, in se osredotočite predvsem na pozitivni vidik – preživeli boste več časa skupaj ali pa boste, na primer, iskali še boljšo službo, v kateri boste srečnejši.
Otroke pogosto zanima tudi, zakaj so nekateri poklici videti nevarni. Pojasnite jim, da obstaja veliko res zahtevnih poklicev – na primer gasilec, vojak ali zdravnik na urgentnem oddelku v bolnišnici. Hkrati povejte, da so ti ljudje posebej usposobljeni, da se spopadejo s takšnimi situacijami.
Lahko se zgodi, da otrok izraža nejevoljo nad tem, da je starš ves čas v službi. Poskusite pojasniti, da je to zato, da mu omogočite dober in srečen življenje, da lahko kupite hrano, oblačila in igrače. Primerno je poudariti, da situacija ni vedno prijetna niti za starša, vendar se ta trudi biti z otrokom čim pogosteje.
Vprašanje »In zakaj sploh moraš ves čas hoditi v službo?« sodi med najtežja. Primeren odgovor je na primer: »Zato, ker si ljudje med seboj pomagamo – jaz pomagam ljudem popraviti avto, potem pa si lahko za plačilo kupimo stvari, ki jih potrebujemo za dobro življenje.« Tako otroku pojasnite povezanost in medsebojno odvisnost med ljudmi.
Najpogostejše napake pri pogovoru z otroki o delu
Starši lahko pogosto nezavedno prenašajo negativna čustva, povezana z delom. »Ko bi mi vsaj ne bilo treba v to službo«, »Spet ta služba« ali »Komaj čakam, da imam prost dan«. Otrok si te fraze zlahka zapomni in si ustvari predstavo, da je delo nekaj negativnega in neprijetnega. To ne pomeni, da otroku ne smete biti iskreni – raje poimenujte konkretne situacije in občutke (»Danes sem utrujena, ker je bil v službi strašen vrvež«), vendar se izogibajte splošnim negativnim trditvam o delu kot takem.
Z otrokom aktivno razpravljajte o svojem delu. To mu pomaga bolje razumeti svet. Če želite z otrokom o delu bolje komunicirati, si lahko pomagate na primer z nakupom knjige.